Kronične bolezni v Sloveniji

by

Grafična uprizoritev umrljivosti v sloveniji za srčno-žilnimi bolezni in rakom v barvah slovenske zastave

Za čim umre največ Slovencev?

Večina ljudi v Sloveniji boleha in umira za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki so pravzaprav v največji meri preprečljive.

Kaj sploh so te bolezni, kaj je za njih značilno in kaj lahko naredimo sami, da se jim ognemo?

 

Razlogi za smrt v Sloveniji

Poglejmo si prvo glavne razloge za smrt prebivalcev Slovenije pridobljenih na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in agregiranih v tej tabeli:

Glavni razlogi za smrt v Sloveniji

Glavni razlogi za smrt v Sloveniji

Prometne in ostale nesreče, poškodbe, umori, požari in infekcijske bolezni so skupaj krive za samo 7 % smrti.

Ostalih 92 % smrti gre pripisati tako imenovanim kroničnim nenalezljivim boleznim, med katerimi so najpogostejše srčno-žilne bolezni in rak. Samo ti dve skupini bolezni sta pri nas odgovorni za več kot 70 % smrti.

To pomeni, da izmed desetih Slovencev trije podležejo raku in kar štirje srčno-žilnim boleznim kot sta srčni infarkt in možganska kap.

9 od 10 smrti v SLO je zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni

Kaj so “kronične nenalezljive bolezni”?

Očitno je, da so te bolezni zelo pomembne, zato bom na kratko predstavil njihove glavne značilnosti:

  • Za kronične nenalezljive bolezni (krajše “KNB”) je značilno, da se razvijajo dalj časa (zato “kronične”).
  • To so poleg dobro znanih srčno-žilnih in rakavih obolenj tudi številne druge bolezni kot so astma, sladkorna bolezen, artritis, ipd.
  • Njihovi simptomi so ponavadi dolgotrajni (trajajo več kot 3 mesece) ali pa se ponavljajo.
  • Nasprotje kroničnih so akutna obolenja, kot je na primer prehlad, ki ponavadi nastopi in izzveni v dnevih ali tednih.
  • V primerjavi z nalezljivimi boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi (bakterije, virusi, gljive in paraziti), so kronične bolezni nenalezljive in se ne prenašajo iz človeka na človeka (vir).
  • Njihov nastanek je ponavadi pogojen z dejavniki iz okolja in so v večji meri preprečljive (preberi več).

 
Za lažjo predstavo je tukaj nekaj primerov kroničnih nenalezljivih bolezni znotraj skupin, ki povzročajo največ smrti v Sloveniji:

Srčno-žilne bolezni

  • Srčni infarkt
  • Možganska kap
  • Srčna angina, aritmije, popuščanja, vnetja (pericarditis, myocarditis, endocarditis)
  • Arterijske/venske tromboze, embolije, anevrizme
  • Kronična odpoved ledvic

Rak (maligne neoplazme)

  • Dojk
  • Prostate
  • Pljuč
  • Ustne votline in žrela
  • Materničnega vratu
  • Debelega črevesja in danke
  • Slinavke
  • Želodca
  • Jeter

Ostale kronične bolezni

  • KOPB – kronična obstruktivna pljučna bolezen (kronični bronhitis, astma)
  • Diabetes
  • Vnetje jeter, slinavke, ledvic
  • Bolezni živčevja (Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen, demenca, multipla skleroza, kronične migrene, epilepsija, meningitis, encephalitis)
  • Ulcerji požiralnika, želodca, dvanajsternika, debelega črevesja in danke
  • Divertikulitis, GERD, kronične vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), sindrom razdražljivega črevesja
  • Ostale kronične težave mišično-skeletnega sistema, kože, oči, itd.

Kronične bolezni v svetu

Pojavitev kroničnih nenalezljivih bolezni v svetu vztrajno narašča (vir).

Na globalni ravni te bolezni vzamejo kar 40 milijonov življenj vsako leto – oziroma 70% vseh smrti v svetu.

Noncommunicable diseases (NCDs) kill 40 million people each year, equivalent to 70% of all deaths globally.

Za lažjo predstavo je to nekaj več kot 100.000 smrti na dan oziroma skoraj polovica vseh žrtev 2. svetovne vojne v vseh šestih letih skupaj (vir)!

Izguba zdravja

Kronične bolezni ne povzročajo samo smrti, vendar tudi ovirajo življenje. Bolniki so primorani:

  • redno jemati različna zdravila,
  • prestajati operacije in invazivne preglede,
  • živeti z bolečinami in posledicami bolezni,
  • imeti dodatne finančne izdatke,
  • podrediti stil življenja bolezni,
  • biti odvisni od drugih, ipd.

Spodaj navajam nekaj zanimivih dejstev o kroničnih boleznih predvsem na ameriških tleh, kjer so ti podatki javno dostopni:

  • V ZDA ima vsak drug prebivalec (vključno z otroci) eno ali več kroničnih bolezni:

    In 2010, over a half (51.7%) of all Americans had at least one chronic condition.

  • 7 od 10 Američanov ima predpisano vsaj eno zdravilo na recept. Kar 20% jih jemlje 5 ali več zdravil na recept:

    Nearly 70 percent of Americans are on at least one prescription drug, and more than half take two, Mayo Clinic and Olmsted Medical Center researchers say. […] Twenty percent of patients are on five or more prescription medications, according to the findings

  • Življenjska doba se daljša, vendar na račun let izgubljenih zaradi bolezni:

    The gap between life expectancy and HALE, a measure of the expected number of healthy years that an individual loses to disability—increased from 9.4 years to 10.1 years. In other words, individuals in the United States are living longer but are not necessarily in good health.

Breme zdravstvenih blagajn

Poleg tega, da so kronične nenalezljive bolezni današnjega časa tako zelo pogoste, je njihovo zdravljenje zelo dolgotrajno in v pogostih primerih precej neučinkovito. Doživljenjska uporaba zdravil ter dragi in ponavljajoči se posegi v večji meri naslavljajo simptome in ne vzroka.

To je eden izmed razlogov zakaj te bolezni predstavljajo največje breme zdravstvenih sistemov razvitih držav:

  • Samo srčno-žilne bolezni jih stanejo več kot 300 bilijonov dolarjev:

    Total annual cardiovascular disease costs to the nation averaged $316.1 billion in 2012–2013. Of this amount, $189.7 billion was for direct medical expenses and $126.4 billion was for lost productivity costs (from premature death).

Prizadanejo vse starostne skupine – tudi otroke!

Večino zgoraj naštetih vzrokov smrti ponavadi povezujemo s starejšimi osebami, pri katerih so te bolezni že dosegle napredno obliko. Vendar kronične nenalezljive bolezni niso samo srčno-žilne bolezni in raki, pač pa tudi ostala dolgotrajna obolenja, ki niso nalezljiva.

Pri otrocih so to na primer vse bolj pogoste kronične bolezni dihal (astma) in številne alergije. Vse bolj pogosti pa so tudi diabetes (sladkorna bolezen) in epilepsija (vir) ter celo avtizem (vir).

Po ocenah na ameriških tleh, naj bi imel tam vsak četrti otrok vsaj eno kronično bolezen:

Although chronic health conditions are generally associated with adults, roughly 25% of children and adolescents in the United States are also affected.

Sladkorna pri otrocih

Poglejmo si primer diabetesa oziroma sladkorne bolezni:

Za diabetes tipa 2 je včasih veljalo, da za njim zbolijo samo odrasli. Zato se mu reče tudi “starostni diabetes” (ang. “adult-onset diabetes”). Danes tega izraza ne morejo več uporabljati, saj se pojavlja že pri najstnikih:

Type 2 diabetes has changed from a disease of our grandparents and parents to a disease of our children.

V ZDA za to boleznijo vse bolj zboleva mladina, ki predstavljajo od 20% do 50% novih primerov diabetesa:

Type 2 diabetes is increasingly diagnosed in youth and now accounts for 20% to 50% of new-onset diabetes case patients.

Vse bolj pogosto za sladkorno boleznijo zbolevajo tudi nosečnice. Pojavitev diabetesa tipa 2 se je med nosečnostjo na Švedskem v zadnjih 15 letih povečala za 111%:

Type 1 diabetes during pregnancy increased over the 15-year time period by 33.2 (22.2 to 45.3) % after adjusting for maternal age, BMI, and ethnicity. Type 2 diabetes during pregnancy increased by 111.0 (62.2 to 174.4) % with similar adjustments.

Diabetes je najbolj pogost pri ljudeh s preveliko telesno težo (vir). Slovenci smo glede debelosti nad evropskim povprečjem, naši otroci pa segajo celo v sam vrh evropske statistike (preberi več).

Čezmerna hranjenost in debelost sta v svetu in Sloveniji velika javnozdravstvena problema, ki se še povečujeta. Rezultati kažejo trend naraščanja debelosti. Povečanje prevalence sladkorne bolezni tipa 2 postaja velik javnozdravstveni problem tudi v Sloveniji.

Kako se Slovenija primerja z ZDA in EU?

ZDA so postale sinonim za kronične nenalezljive bolezni, sploh ko se v medijih govori o boleznih srca in ožilja ter raku. Marsikdo bi rekel, da je situacija tam neprimerljiva s Slovenijo in da je pri nas veliko bolje.

Na žalost statistika ni na naši strani, saj Slovenci veliko pogosteje umiramo za srčno-žilnimi boleznimi in raki kot v ZDA:

%

SLO

Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni in raka v Sloveniji (vir).
*odstopanje vrednosti 71% v primerjavi s tortnim diagramom na začetku članka (72%) je posledica zaokroževanja.

%

ZDA

Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni in raka v ZDA (vir).

Prav tako smo Slovenci nad povprečjem Evropske unije glede prezgodnjih smrti zaradi raka, boleznimi srca, ožilja in prebavnega trakta:

Despite this progress, premature mortality rates in Slovenia remain higher than those in the EU, particularly with regard to malignant neoplasms, diseases of the circulatory system and diseases of the digestive system.

Kako se ogniti tej statistiki?

Kako je vendar mogoče, da večino teh bolezni skozi zgodovino skoraj nismo poznali, sedaj pa v svetu vzamejo 40 milijonov življenj vsako leto (vir)? 
Čeprav si večina ljudi predstavlja, da so za to krivi staranje prebivalstva, stres, onesnaženost ali geni, pa temu ni tako.
Znanstveniki so izpostavili najbolj pomembne dejavnike tveganja, ki vplivajo na prezgodnjo smrt in izgubo zdravih let življenja v Sloveniji.

Odkrijte kaj je krivo za največ izgubljenih let življenja in zdravja ter kako lahko vzamete zdravje v svoje roke. Več o tem si preberite v naslednjem članku.

Share This