Večino kroničnih bolezni lahko enostavno preprečimo

by

9 od 10 smrti v SLO je posledica kroničnih nenalezljivih bolezni

V prejšnjem članku smo odkrili najpogostejše vzroke smrti v Sloveniji – kronične nenalezljive bolezni. Kljub temu, da večino teh bolezni skozi zgodovino človeštva skoraj nismo poznali, so danes krive za več kot 92% slovenskih smrti.

Na našo srečo je večina teh bolezni preprečljivih. V nadaljevanju boste spoznali glavne dejavnike tveganja, ki povzročijo največ predčasne smrti in izgube zdravih let življenja v Sloveniji.

Večina kroničnih bolezni je preprečljivih

Kronične bolezni so postale tako pogoste, da smo ljudje že skoraj sprijaznjeni z njimi in jih vidimo kot nekaj neizogibnega. Kljub temu pa obstaja upanje!

Večina bolezni današnjega časa – kot na primer bolezni srca, možganska kap, rak, diabetes tipa 2, debelost in artritis – je preprečljivih!

Marsikdo je presenečen nad tem, kljub temu, da je to že dolgo časa znano dejstvo v znanstveni sferi. Spodaj so na primer izjave dveh največjih zdravstvenih organizacij na svetu – svetovne zdravstvene organizacije WHO (World Health Organization) in ameriški CDC (Centers for Disease Control and Prevention):

The report states that most premature NCD [noncommunicable disease] deaths are preventable.

Chronic diseases and conditions—such as heart disease, stroke, cancer, type 2 diabetes, obesity, and arthritis—are among the most common, costly, and preventable of all health problems.

Kaj povzroča kronične nenalezljive bolezni?

Za nalezljive bolezni vemo, da jih povzročajo bakterije, virusi in ostali mikroorganizmi. Kaj pa kronične nenalezljive bolezni (krajše “KNB”), ki so odgovorne za 92% slovenskih smrti?

Čeprav je večina slovenske javnosti prepričana, da so za te bolezni odgovorni stres in geni (vir), pa to v resnici ne drži.

Večina KNB današnjega časa je posledica nepravilnega življenjskega sloga. To pomeni, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje preko svojih življenjskih navad, kot je na primer prehrana, kajenje, telesna aktivnost in podobno.

Za večino teh bolezni poznamo tako imenovane dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo sami:

Kronične nenalezljive bolezni, predvsem srčno-žilne bolezni, rak, kronične bolezni dihal in sladkorna bolezen, predstavljajo največje izzive za zdravje in razvoj sodobne družbe. Za vse te bolezni poznamo glavne dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo in tako preprečimo nastanek bolezni ali pa odložimo začetek bolezni v starejše življenjsko obdobje.

Po večih mesecih, letih in celo desetletjih stalne (“kronične”) obremenitve našega telesa z dejavniki iz okolja, to privede do izražanja bolezenskih znakov oziroma simptomov.

Poznamo več dejavnikov tveganja od na primer pitja alkohola, nezdrave prehrane, kajenja, fizične neaktivnosti, visokega krvnega pritiska do onesnaženosti zraka in uporabe drog. Prav tako poznamo njihove učinke na zdravje – od vpliva na prezgodnjo smrt do invalidnosti, kroničnih bolečin in ostalih izidov.

Torej, kateri od vsega skupaj kar 67 dejavnikov tveganja povzroči največjo izgubo zdravja in prezgodnjo smrt v Sloveniji?

Nezdrava prehrana ubije največ Slovencev!

Nezdrava prehrana je odgovorna za največ prezgodnjih smrti in izgube zdravih let življenja v Sloveniji:

Overall, the three risk factors that account for the most disease burden in Slovenia are dietary risks, high blood pressure, and high body-mass index.
The leading risk factor in Slovenia is dietary risks.

To pomeni, da je največ predčasne smrti, bolezni, invalidnosti in na splošno izgube zdravih let življenja v Sloveniji posledica nezdrave prehrane.
Če bi ljudje jedli zdravo, bi lahko rešili največ življenj, trpljenja in celo razbremenili naš zdravstveni sistem.

To je ponovno eden izmed splošno znanih dejstev v znanosti, ki je po mojih izkušnjah večini javnosti tuje.
Za to seveda obstaja veliko dokazov, med njimi tudi ugotovitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenije:

Rezultati raziskav kažejo, da je nezdravo prehranjevanje pomemben javnozdravstveni problem. Nezdravo prehranjevanje je pomemben dejavnik tveganja, ki je povezan z nastankom KNB, ki največ prispevajo k umrljivosti prebivalcev Slovenije.

Eden najnovejših in najbolj obsežnih dokazov pa je sigurno raziskava o bremenu bolezni, poškodb in glavnih dejavnikov tveganja imenovano “Global Burden of Disease Study” – okrajšano “GBD”.
V njej je sodelovalo skoraj 500 znanstvenikov iz praktično vseh držav sveta. Njihova naloga je bila ovrednotiti učinek 67 dejavnikov tveganja na 291 bolezni in poškodb ter s tem ugotoviti kateri dejavniki pripomorejo k največjem bremenu bolezni v posameznih državah in skupaj v svetu (vir).

Spodaj je del te raziskave narejene na slovenskih tleh. Na grafu so prikazani najpomembnejši dejavniki tveganja in z njimi povezano število izgubljenih let življenja zaradi predčasne smrti ali izgube zdravja (vir):

Glavni dejavniki tveganja za prezgodnjo smrt v Sloveniji: prehrana

Kot lahko vidite sami, je prehrana (na grafu “dietary risks”) na prvem mestu in tako odgovorna za največje breme bolezni v Sloveniji.

Ta pravzaprav povzroča veliko več smrti, bolezni in trpljenja kot na primer kajenje (“smoking”) in pitje alkohola (“alcohol use”), ki sta na četrtem in petem mestu! Zanimivo dejstvo v razmislek.

Kaj pomeni "prezgodnja smrt in izuba zdravja"?
Izraz “predčasna ali prezgodnja smrt” je vsaka smrt, ki zaradi bolezni ali poškodbe nastopi pred normativno starostjo, ki bi jo sicer dosegli, če bi bili zdravi.

Pod “izgubo zdravja” se šteje vsako leto življenja preživetega v stanju manj kot popolnega zdravja. To je na primer čas preživet s kroničnimi bolečinami, z depresijo, invalidnostjo, ipd.

Tako izraz “predčasna smrt in izguba zdravja” dejansko pomeni to, kar piše.

V raziskavi se temu kolektivno reče “Disability-adjusted life-years” oziroma “DALYs”:

The DALY is a summary measure which combines time lost through premature death and time lived in states of less than optimal health, loosely referred to as “disability”. One DALY can be thought of as one lost year of ‘healthy’ life and the measured disease burden is the gap between a population’s health status and that of a normative reference population.

Navsezadnje skozi hrano vnašamo vsa hranila, ki jih naše celice potrebujejo za optimalno delovanje. Od nas pa je potem odvisno ali telesu dovajamo kvalitetno “gorivo” ali prazne kalorije trikrat na dan (zajtrk, kosilo, večerja), 365 dni v letu.

Glede na prehranjevalne navade večine Slovencev ni prav nič čudnega, da smo pod evropskim povprečjem glede številnih dejavnikov zdravja in prehrane.

Premature mortality rates in Slovenia remain higher than those in the EU. […] It is apparent that dietary risks contribute to the greatest share of DALYs, confirming the role that poor diet plays in the lack of progress in reducing premature mortality.

Zdravilo je na našem krožniku

V času epidemije KNB v Sloveniji, je zelo dobrodošlo dejstvo, da je večino teh bolezni preprečljivih. Največ bi namreč za svoje zdravje naredili, če bi znali jesti zdravo hrano.

Na žalost pa je danes izjemno težko priti do pravilnih in kredibilnih informacij o prehrani in zdravju. Iz strani poljudnih medijev in oglaševalcev prehranskih dopolnil smo preplavljeni z nepreverjenimi in nasprotujočimi informacijami, ki vodijo v zmedo in nezaupanje ljudi. Danes ima tako že skoraj vsak posameznik svojo verzijo zdrave prehrane ali pa konča na dieti s katero nezavedno škoduje svojemu zdravju.

Zato je pomembno spoznati dejstva in poglobiti razumevanje o zdravju in prehrani. V ta namen smo oblikovali predavanja, kjer vam predstavimo dokazano najbolj zdravo prehrano za človeka, ki je ustrezna za vsa življenjska obdobja od nosečnosti in dojenčkov do atletov in starostnikov. Predstavimo vam procese, preko katerih hrana vpliva na razvoj bolezni, kot tudi osnovno delovanje človeškega metabolizma. Poleg znanstvenih dokazov v povezavi s patologijo bolezni in sestavinami hrane, govorimo tudi o praktičnih nasvetih najbolj zdravih ljudi po svetu in skupaj razbijemo številne mite o hrani in zdravju.

Za več informacij o predavanju in prijavi sledi tej povezavi.

Čas je, da se opremite s kredibilnimi informacijami, preko katerih z zdravo prehrano dokazano naredite največ za zdravje sebe, svoje družine in celo našega planeta.

Samo pomislite koliko vam pomeni 80% nižje tveganje kroničnih bolezni vas in vaše družine?

More than 80% of chronic conditions could be avoided through the adoption of healthy lifestyle recommendations.

Share This